Notni zapis za slepe je izumil Louis Braille. Brajev notni zapis naj bi bil v osnovi enoten po vsem svetu. Vendar se je v preteklosti ponekod v nekaterih detajlih spreminjal in bil v zadnjem času deležen tudi posodobitev.
V preteklih letih je v Sloveniji brajev notni zapis poznalo več slepih učencev kot danes. Sedaj se jih večina glasbo (petje, inštrument) uči po posluhu. Ta trend je povsod, ne samo pri nas. Obstaja nevarnost, da bo brajev notni zapis zatonil v pozabo.

Sodobna tehnologija prinaša nove načine zapisovanje notnega zapisa v brajici, ki bi lahko ponovno približala brajev notni zapis slepim učencem.
Eno izmed orodij je na primer zbirka programov Dancing Dots. S programi iz te zbirke se lahko izvedejo naslednje pretvorbe:

• S programom GOODFEEL je možno grafični notni zapis pretvoriti v brajevega in ga nato natisniti v brajici.
• S programom Lime je možno skeniran grafični notni zapis popravljati ali zapisati novo skladbo, ki se potem natisne v brajici.
• S programom Cake Talk je možno grafični notni zapis pretvoriti v zvočnega.

Takšni programi so navadno kar zahtevni za uporabo, cene pa so tudi precej visoke. Vsekakor so zelo koristni in nepogrešljivi za tiste, ki se z glasbo veliko ukvarjajo.